|
|
1. Za bolnike, pri katerih je veliko tveganje anafilaksije (bolniki, ki so doživeli anafilaksijo zaradi alergena, ki se mu je težko povsem izogniti ali alergen sploh ni identificiran; bolniki, ki imajo dodatne dejavnike tveganja za hud potek anafilaksije, npr. astma, mastocitoza, povišana bazalna triptaza). Bolniki z alergijo za strupe žuželk, ki so zdravljeni z imunoterapijo, so upravičeni do avtoinjektorja adrenalina le, kadar so prisotni dejavniki tveganja za neuspešno imunoterapijo. 2. Avtoinjektor adrenalina takoj po akutni epizodi anafilaksije predpiše urgentni oziroma osebni zdravnik, za trajno predpisovanje pa je potrebno mnenje alergologa. 3. Osebam, pri katerih je utemeljeno, da rabijo dva avtoinjektorja (mastocitoza; predhodna skoraj smrtna anafilaksija; izkušnja, da sta bila potrebna dva odmerka; otrokom v vrtcih in osnovnih/srednjih šolah), se lahko predpiše največ 2 avtoinjektorja. 4. Bolniku se predpiše nov avtoinjektor, če prejšnjega porabi oziroma mu poteče rok trajanja. |
|